Obstaja 5 vrst virusov hepatitisa – A, B, C, D in E. Vsi virusi hepatitisa lahko povzročijo akutno okužbo in vnetje jeter, okužba z virusi hepatitisa B, C in D lahko povzroči tudi kronični hepatitis, ki vodi v cirozo in raka jeter.
10 do 15 % raka jeter je posledica okužbe z virusom hepatitisa B (HBV), ki pogosto poteka povsem brez znakov bolezni. Gre za virusno nalezljivo bolezen, ki povzroči vnetje jeter. Preprečujemo jo s cepljenjem, sicer se lahko okuži kdorkoli, ki ni cepljen, saj se prenaša s krvjo, slino, spermo, vaginalnim izločkom, urinom ter materinim mlekom.
Pri okužbi z virusom hepatitisa C (HCV) se lahko razvije kronična oblika bolezni, ki vrsto let ali celo desetletij poteka brez simptomov, nato pa nenadoma izbruhne s končno obliko – s cirozo jeter ali rakom na jetrih. Bolezen zdravimo z zelo učinkovitimi zdravili, saj gre za prvo kronično virusno bolezen, ki je ozdravljiva.
Prav tako obstaja tudi virus hepatitisa D (HDV), ki pa za razmnoževanje potrebuje virus hepatitisa B (HBV). Kombinacija okužbe HDV in HBV velja za najhujšo obliko kroničnega virusnega hepatitisa zaradi izredno hitrega napredovanja v cirozo jeter in nastanka hepatocelularnega raka.
Okužba s hepatitisom D je endemična v Sredozemlju in na Japonskem ter na pacifiških otokih. V Sloveniji so okužbe s hepatitisom D zelo redke. Hepatitis D se prenaša na enak način kot hepatitis B, v državah zahodne Evrope in ZDA, pa se okužba prenaša pretežno s transfuzijami okužene krvi in krvnih pripravkov ter z vbrizgavanjem drog.
28. julija obeležujemo SVETOVNI DAN HEPATITISA. V Lenisu smo izjemno ponosni, da imamo skupaj s svojimi partnerji pomembno vlogo za izboljšanje standardov oskrbe posameznikov s hepatitisi B, C in D.
